- dekliná
- doen afwijken [v]
Papiamento - Hollandsk ordbog. 2008.
dekliná
Look at other dictionaries:
deklína — e ž (í) 1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo 2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deklinacija — deklinãcija sf. (1) TrpŽ 1. fiz. magnetinės rodyklės nukrypimas nuo geografinio meridiano. 2. astr. kampas nuo pusiaujo iki dangaus kūno … Dictionary of the Lithuanian Language
declinazione — /deklina tsjone/ s.f. [dal lat. declinatio onis ]. (gramm.) [variazione morfologica delle parti nominali del discorso secondo il caso, il numero ed eventualmente il genere] ▶◀ flessione. ‖ coniugazione … Enciclopedia Italiana
